<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?><rss version="2.0" 
  xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
  xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
  xmlns:admin="http://webns.net/mvcb/"
  xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#">
<channel>
<title>Lektoriranje</title>
<link>http://www.blogigo.de/Lektoriranje</link>
<description></description>
<language>de</language>
<dc:creator>lektoriranje</dc:creator>
<dc:publisher>lektoriranje</dc:publisher>
<pubDate>Mon, 11 Jan 2010 15:33:31 +0100</pubDate>
<sy:updatePeriod>daily</sy:updatePeriod>
<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
<item>
<title>Nivoji jezikovnega okvira</title>
<description>Po Evropskem jezikovnem okviru (Common European Framework – CEFR) je znanje jezika razdeljeno na šest stopenj. To pa so A1 in A2 (sem spadajo govorci z osnovnim poznavanjem jezika), B1 in B2 (govorci, ki znajo jezik uporabljati samostojno) C1 in C2 (najbolj kompetentni govorci, ki jezik obvladajo skoraj tako dobro kot naravni govorci).</description>
<pubDate>Mon, 11 Jan 2010 15:33:31 +0100</pubDate>
<link>http://www.blogigo.de/Lektoriranje/Nivoji-jezikovnega-okvira/7/</link>
<guid isPermaLink="true">http://www.blogigo.de/Lektoriranje/Nivoji-jezikovnega-okvira/7/</guid>
</item><item>
<title>Kje najti lektorje</title>
<description>Lektorje je mogoče najti na številne različne načine. Ena možnost je, da o tem, ali poznajo dobre lektorje vprašate bližnje ali sorodnike ter znance. Velikokrat je bolje, da lektorja poiščete na ta način, saj na ta način vsaj deloma že veste, ali gre za dobrega lektorja. Drug način je, da poskušate lektorja poiskati preko spleta. V tem primeru je najbolj enostavna uporaba spletnega iskalnika. Lektorske storitve sicer ponujajo lektorji tako samostojno, lahko pa lektorske storitve poiščete tudi pri lektorski agenciji ali prevajalski agenciji.</description>
<pubDate>Wed, 18 Nov 2009 00:22:26 +0100</pubDate>
<link>http://www.blogigo.de/Lektoriranje/Kje-najti-lektorje/6/</link>
<guid isPermaLink="true">http://www.blogigo.de/Lektoriranje/Kje-najti-lektorje/6/</guid>
</item><item>
<title>Kodeks poklicne etike za tolmače</title>
<description>Kot ostali poklici se tudi tolmači poslužujejo lastnega kodeksa poklicne etike. To je pravzaprav kodeks sestavljen iz 17. členov, ki bolj ali manj podrobno določajo poklicno ravnanje oz. poklicno etiko v tem poklicu kot npr. kako so tolmači dolžni ravnati, kdo so, kakšne so njihovem obveznosti in ostale dolžnosti in podobno.</description>
<pubDate>Fri, 06 Nov 2009 22:53:25 +0100</pubDate>
<link>http://www.blogigo.de/Lektoriranje/Kodeks-poklicne-etike-za-tolma-e/5/</link>
<guid isPermaLink="true">http://www.blogigo.de/Lektoriranje/Kodeks-poklicne-etike-za-tolma-e/5/</guid>
</item><item>
<title>Slovenska književnost in center za slovensko književnost</title>
<description> 
Kot slovensko književnost se označuje literarna dela, ki so nastala na območju slovenije oz. v slovenskem jeziku. Pod slovensko književnost spadajo tudi dela, ki so sicer nastala v drugih jezikih, vendar so last slovenskih avtorjev (kot npr. avtor France Prešeren). Prav tako pa se lahko pod slovensko književnost šteje tudi nekatera dela neslovenskih avtorjev iz naših krajev napisana v tujem jeziku. 
 
 
Center za slovensko književnost je pravzaprav neke vrste zavod za literarno in založniško dejavnost. Ta omenjeni center ima več funkcij, med drugim se ukvarja s prevajanjem slovenske literature in poskuša vzbuditi zanimanje za slovensko literaturo pri tujih založnikih. Prav tako pa se ukvarja tudi s predstavljanjem slovenske literature v tujini. Ravno zaradi teh aktivnosti se omenjeni center povezuje tako z drugimi ustanovami kot tudi s posamezniki. 
 </description>
<pubDate>Tue, 03 Nov 2009 15:07:30 +0100</pubDate>
<link>http://www.blogigo.de/Lektoriranje/Slovenska-knji-evnost-center-slovensko-knji-evnost/4/</link>
<guid isPermaLink="true">http://www.blogigo.de/Lektoriranje/Slovenska-knji-evnost-center-slovensko-knji-evnost/4/</guid>
</item><item>
<title>Kaj je prevajanje z lektoriranjem</title>
<description>Prevajanje z lektoriranjem pomeni prevod besedila in nato še preverbo,
ali je bil prevod pravilno opravljen z vidika slovnice in pravopisa.
Lektura je lahko zelo groba, v smislu, da lektor samo ohlapno preveri
prevod in si pri tem le v manjši meri pomaga z izvornim besedilom.
Lahko pa gre pri lekturi za preverbo s strani native speakerja, ki pri
tem popravi prevod in ga prilagodi na raven kulture in lastnosti
določenega jezika. Zadnja varianta lekture pa je, da se preveri
pravilnost prevoda na ravni vsakega stavka. </description>
<pubDate>Sun, 18 Oct 2009 12:37:18 +0200</pubDate>
<link>http://www.blogigo.de/Lektoriranje/Kaj-je-prevajanje-z-lektoriranjem/3/</link>
<guid isPermaLink="true">http://www.blogigo.de/Lektoriranje/Kaj-je-prevajanje-z-lektoriranjem/3/</guid>
</item><item>
<title>Cene za lektoriranje</title>
<description>Cene za lektoriranje se lahko gibljejo od ravni, ki so pod 1 EUR na lektorsko stran, ki običajno šteje 1500 znakov brez presledkov, pa vse do 10 EUR na lektorsko stran. Visoke cene veljajo predvsem za lektoriranje besedil v tujih jezikih. Lektoriranje se lahko pri tem kombinira s prevajanjem za dosego višjega kakovostnega nivoja prevajanja besedil. Cene prevajanja so pri tem precej višje od cen lektoriranja, tako da z dodatkom lektoriranje strošek takšne storitve bistveno ne poveča.</description>
<pubDate>Sun, 18 Oct 2009 12:29:10 +0200</pubDate>
<link>http://www.blogigo.de/Lektoriranje/Cene-za-lektoriranje/1/</link>
<guid isPermaLink="true">http://www.blogigo.de/Lektoriranje/Cene-za-lektoriranje/1/</guid>
</item></channel>	
</rss>