Lektoriranje

Po Evropskem jezikovnem okviru (Common European Framework – CEFR) je znanje jezika razdeljeno na šest stopenj. To pa so A1 in A2 (sem spadajo govorci z osnovnim poznavanjem jezika), B1 in B2 (govorci, ki znajo jezik uporabljati samostojno) C1 in C2 (najbolj kompetentni govorci, ki jezik obvladajo skoraj tako dobro kot naravni govorci).

Lektorje je mogoče najti na številne različne načine. Ena možnost je, da o tem, ali poznajo dobre lektorje vprašate bližnje ali sorodnike ter znance. Velikokrat je bolje, da lektorja poiščete na ta način, saj na ta način vsaj deloma že veste, ali gre za dobrega lektorja. Drug način je, da poskušate lektorja poiskati preko spleta. V tem primeru je najbolj enostavna uporaba spletnega iskalnika. Lektorske storitve sicer ponujajo lektorji tako samostojno, lahko pa lektorske storitve poiščete tudi pri lektorski agenciji ali prevajalski agenciji.

Kot ostali poklici se tudi tolmači poslužujejo lastnega kodeksa poklicne etike. To je pravzaprav kodeks sestavljen iz 17. členov, ki bolj ali manj podrobno določajo poklicno ravnanje oz. poklicno etiko v tem poklicu kot npr. kako so tolmači dolžni ravnati, kdo so, kakšne so njihovem obveznosti in ostale dolžnosti in podobno.

Kot slovensko književnost se označuje literarna dela, ki so nastala na območju slovenije oz. v slovenskem jeziku. Pod slovensko književnost spadajo tudi dela, ki so sicer nastala v drugih jezikih, vendar so last slovenskih avtorjev (kot npr. avtor France Prešeren). Prav tako pa se lahko pod slovensko književnost šteje tudi nekatera dela neslovenskih avtorjev iz naših krajev napisana v tujem jeziku.

Center za slovensko književnost je pravzaprav neke vrste zavod za literarno in založniško dejavnost. Ta omenjeni center ima več funkcij, med drugim se ukvarja s prevajanjem slovenske literature in poskuša vzbuditi zanimanje za slovensko literaturo pri tujih založnikih. Prav tako pa se ukvarja tudi s predstavljanjem slovenske literature v tujini. Ravno zaradi teh aktivnosti se omenjeni center povezuje tako z drugimi ustanovami kot tudi s posamezniki.

Prevajanje z lektoriranjem pomeni prevod besedila in nato še preverbo, ali je bil prevod pravilno opravljen z vidika slovnice in pravopisa. Lektura je lahko zelo groba, v smislu, da lektor samo ohlapno preveri prevod in si pri tem le v manjši meri pomaga z izvornim besedilom. Lahko pa gre pri lekturi za preverbo s strani native speakerja, ki pri tem popravi prevod in ga prilagodi na raven kulture in lastnosti določenega jezika. Zadnja varianta lekture pa je, da se preveri pravilnost prevoda na ravni vsakega stavka.