Prevajanje, prevajanje besedil

Za stranke, ki se odločijo za naročilo prevajanje je zelo pomembno, da v prevajanje dajo končno verzijo dokumenta in ne vmesne. Če namreč prevajalec že prevede vmesno verzijo dokumenta in potem stranka naknadno popravi besedilo, je za prevajalca zamudno ponovno prevajati in popravljati besedilo. Ob tem pa se seveda povečajo tudi stroški prevajanja za prevajalsko agencijo, če se ta odloči, da bo za stranko ohranila ceno prevajanja iz ponudbe, ki jo je poslala. Če pa povečane stroške prenese na stranko, pa bo seveda ta za isto število znakov plačala višjo ceno zaradi uporabe vmesnih verzij besedila.

Pri prevodih ni pomembno samo, da izberemo pravi ciljni jezik, temveč je dobro tudi vedeti, za katero državo bo prevod uporabljen. Podobno kot se ameriška različica angleščine razlikuje britanske, so pomembne tudi razlike med belgijsko in nizozemsko nizozemščino. Na belgijsko nizozemščino so vplivala številna narečja pa tudi francoščina kot drugi uradni jezik Belgije. Za to različico nizozemščine so značilni tudi arhaizmi in nekatere posebnosti pri izgovorjavi in stavčnem redu besed. Sicer pa naj bi bila standardna nizozemščina načeloma enaka tako na Nizozemskem kot v Belgiji in se tako tudi uporablja v javnih medijih.

Do cenikov prevajanja oziroma cen prevajanje, ki jih zahtevajo prevajalci oziroma prevajalske agencije je v času interneta relativno enostavno priti. Potrebno je najti spletne predstavitve prevajalcev oziroma prevajalskih agencij. Do teh lahko pridemo na spletu na več načinov. En način je da prevajalce oziroma prevajalske agencije poiščemo v raznih imenikih, ki so dostopni na spletu. Drug način pa je, da prevajalce oziroma prevajalske agencije poiščeno s pomočjo spletnih iskalnikov. Ko enkrat najdemo spletne predstavitve, pa velja da večina prevajalcev oziroma prevajalskih agencij ima na spletni strani objavljene svoje cenike za prevajanje različnih jezikovnih kombinacij oziroma področij.

Strojno prevajanje besedil postaja vse bolj aktualno. Začetek razvoja strojnega prevajanja pa sega v leta po 2. Svetovni vojni. Leta 1954 je bila prva demonstracija prototipa sistema strojnega prevajanja besedila. Okrog leta 1966 se je pozitivno gibanje v tej smeri razvoja umirilo, saj naj to področje ne bi bilo perspektivno, poleg tega pa naj bi bil razvoj tega predrag. Razvoj tehnologije v to smer pa je spet oživel v osemdesetih letih, ki pa poteka še danes.

Literarni prevajalec mora imeti poseben čut za jezik predvsem pa se mora približati občutkom pisatelja, ki je napisal izvirnik. Mora začutiti, okolje, čas in slog v katerem je bilo besedilo sestavljeno. Tovrstni prevajalec se mora popolnoma posvetiti svojemu delu in se vanjga poglobiti, da je rezultat tisto pravo umetniško delo, ki odseva lepoto izvirnika. Takšni prevajalci prevajajo predvsem razne romane, eseje, poezijo, gledališke igre in podobno.